Strešne kritine si niso enake

Celo življenje sem delal kot krovec. Tega poklica me je izučil oče in že kot najstnik sem se sprehajal po strehah. Sprva sem delal pri različnih mojstrih in polagal najrazličnejše strešne kritine Eternit, od kovinskih do lesenih. Ugotovil sem, katere se hitro in enostavno montirajo in s katerimi smo imeli več težav. Naše delo je zelo pomembno, saj hiša brez strehe ne more stati.

Ko sem bil star nekaj čez trideset let, sem se odločil, da odprem svoje podjetje. Osredotočil sem se na lesene strešne kritine, s katerimi smo pokrivali predvsem spominske stavbe in brunarice. Takrat je bilo dela dovolj, saj so bile lesene strešne kritine moderne in je bilo veliko povpraševanja po njih. Čeprav mi je delo z lesom v užitek zaradi občutka, ki ga imaš v rokah, so deske težke in delo je naporno.

Čez nekaj let je bilo povpraševanja vse manj in odločil sem se, da je čas za razširitev ponudbe. Takrat so na trg prišle nove lahke in kovinske strešne kritine, ki so tudi dolgo zdržale. Trend se je obrnil in to je bila takrat prava izbira za podjetje. Montaža kovinske strešne kritine Eternit je bila lažja, saj so bile lahke. Pa tudi dokaj ugodne so bile, zato smo imeli veliko strank.

Po petdesetem letu sem prenehal z montažo in se osredotočil zgolj na poslovni del podjetja, ostalo sem prepustil mlajšim. Ugotovil sem, da sem naredil pravi korak, da sem se odločil za kovinske strešne kritine Eternit. Lesene so bile vse manj pogoste, občasno kritje brunaric pa žal ne zadostuje za vodenje podjetja. Kljub temu sem pogrešal občutek lesa pod rokami.

Nekaj let pred upokojitvijo sem podjetje predal sinu in se posvetil svoji ljubezni, delu z lesom. Spet sem tako začel polagati lesene strešne kritine, ki so bile takrat sicer iz mode. Osredotočil sem se na kakovostno montažo brunaric, ker mi je preostali posel, ki se je osredotočal na kovinske strešne kritine, to omogočal. Les je namreč moja edina prava poklicna ljubezen in pogrešal sem ga.

Moj obraz je bil obupen, hialuronska kislina me je rešila, da sem si spet lepa

Imela sem obdobje, ko se nisem počutila v redu. Neprestano me je nekaj bolelo, ali je to bila glava, v prsih, trebuh, to je trajalo precej dolgo, lahko govorimo v mesecih, tako ko sem se pogledala v ogledalo, sem videla zgubano staro žensko, ki je tudi hialuronska kislina ne bi rešila. Komaj sem čakala dan, da se začnem boljše počutiti, dnevi so se vlekli in jaz sem se dobesedno starala. Imela sem občutek, da ima vsak dan več gub. Nekaj sem morala storiti, kljub mojemu počutju, a nisem imela volje, dokler nisem gledala ene oddaje, kjer so govorili, da so naše misli vse. Takrat sem se zamislila in sama sebi rekla, da ne bom več jamrala. Drugo jutro sem začela z nasmeškom na obrazu, te gube, ki so bile vidne, sem vedela, da mi bo pomagala hialuronska kislina, pa naj reče kdo hoče, kaj hoče.

Naročila sem se v kozmetični salon, tudi ona je bila šokirana, kako veliko gub sem imela za svoja leta, ko pa sem ji povedala, da so se te gube naredile skoraj vse v enem letu, je bila še bolj šokirana. Povedala mi je, da mi bo hialuronska kislina pomagala in da že danes lahko začneva z delom. Takoj sem potrdila in tako sem po enem mesecu bila čisto drugačna, kot pa sem bila prej. Moja koža je sijala od zdravja, hialuronska kislina je skrila moje gube, ki so me tako motile, posebej okoli oči, čela in ust. Še danes ne vem, zakaj sem se tako na hitro postarala, pogrešala sem svoj nežni mladostni obraz. Sedaj je edina moja rešitev hialuronska kislina in s tem se bom mogla sprijazniti. Mene sedaj nič več ne ustavi, hočem biti lepa, mladostna in hialuronska kislina me bo pri tem rešila.

Razvijanje fotografij za na steno otroške sobe

Otroške sobice naj bi bile prostor v katerem se otrok lepo počuti. Vsak starš se potrudi, da otroku naredi otroško sobo. Jaz sem še posebej uživala, ko sem urejala sinovo sobo, odločila sem se, da bom naredila razvijanje fotografij na katerih je on, da bo tako njegova soba še bolj zažarela.

Težko je odločiti katere slike izbrati, kajti otrok raste in kar hitro se zgodi, da mu bodo fotografije v sobi preotročje. Ker pa sem naredila razvijanje fotografij za na steno, sem res dobro premislila. Izbrala sem slike, na katerih je on kot košarkar, ker je treniral košarko. Takšne slike so vedno lepe, tudi če je na sliki manjši.

Moram reči, da me razvijanje fotografij ni prišlo veliko, pričakovala sem veliko več, tako da bom v prihodnosti še sigurno izbrala katero sliko za na steno. Njegova soba je bila brez slik preveč pusta, sedaj pa so slike naredile tisto piko na i. Tudi njemu so slike bile zelo lepe, prav presenečen je bil, ko jih je videl. Verjamem, da bom mogla z leti slike nadomestiti, ker si ne predstavljam, da ima skozi iste, razvijanje fotografij v nalepki je res super ideja in moram vam reči, da se slike čisto lepo odlepijo od zida, čisto nič ga ne poškodujejo. Sem že preverila.

Kako smo lahko ljudje srečni, da obstaja razvijanje fotografij na tako modern način, spominjam se svojih starih staršev, ki so imeli samo albume in notri majhne črno bele slike. Da je bila slika velika, je moral biti velik dogodek, kot je recimo poroka. Danes pa je razvijanje slik že tako daleč napredovalo, lahko jih razvijaš pri fotografu, lahko pa vse narediš preko spleta in domov ti pošljejo prelepo knjigo z slikami. Ta način je najhitrejši in mi ki nimamo nikoli časa, tudi najbolj praktični. Nikoli ne pozabite na razvijanje fotografij, ker je še kako lepo sčasoma pogledati slike. 

Pohodi brez žuljev in športne nogavice

Zaradi preveč nabranih kilogramov, sem se odločila, da bom trikrat na teden šla na enourni pohod, tako sem potrebovala dobre športne nogavice in dobro obutev, drugo sem lahko uporabila, kar sem imela pač doma. Lahko rečem, da so bili kilogrami samo kaplja čez rob, pri meni se je nabralo veliko različnih stvari. Moje počutje je bilo vse drugo, samo dobro ne. Včasih sem komaj preživela dan, dobesedno sem se vlekla skozi dan, pa še to sem potrebovala popoldanski počitek. 

Moje telo je kričalo in jaz ga nisem slišala, dokler se v svoji koži zaradi kilogramov nisem več dobro počutila. Začela sem hoditi izrecno samo zaradi kilogramov, dobre športne nogavice in obutev ni težko kupiti, težje je ohraniti vse te zadane pohode trikrat na teden, a sem to obljubila sama sebi. Čutila sem, da to zmorem in to potrebujem. Ko sem začela hoditi, so me čevlji ožulili, nisem vedela, ali so krivi čevlji ali športna obutev, tako sem prvo zamenjala športne nogavice in ugotovila, da so mi prejšnje lezle dol in tako povzročile žulje.

Še danes se spomnim, kako sem na tretjem pohodu nekje na sredini pohoda začela svobodno dihati. Enostavno nisem mogla verjeti, kako je moje telo potrebovalo gibanje, svež zrak, svobodo, tišino, ki jo dobiš v naravi. Takrat sem ugotovila, da so moji pohodi zdravilni, potrebovala sem jih za duševno stanje. Tako sem bila še bolj prepričana, da moram vztrajati, tudi športne nogavice sem si kupila na zalogo, samo da ne bo izgovorov, da na pohode ne grem, ker nečesa nimam. Danes je moje počutje veliko boljše, kot pa je bilo pred pohodi. Spoznavam sebe, izgubljam kilograme, počutim se boljše, lahkotnejše. Ja, z veseljem še kar obujem športne nogavice in grem. To mi je zlezlo pod kožo in ne dam se več. Upam, da bom to ohranila v prihodnjih letih, čevlje in športne nogavice pa bom že kupila nove, ko bodo te uničene. 

 …

Že stari in polomljeni stoli

Ko sem kot sin delal v gostilni, se nikoli nisem sekiral, kakšna je gostilna, kakšni so stoli, mize, oprema, vedno sem vse to prepustil staršem, ki sta skrbno skrbela zato. Videl sem določene stvari, ki bi spremenil ,vendar sta to imela preko starša in se enostavno nisem hotel mešati. 

Potem pa je prišlo leto, ko sta se moja starša umaknila, imela sta dovolj gostilne in vse skupaj prepustila meni. Jaz pa sem takoj začel razmišljati o novostih, da bi bili potrebno novi stoli, mize, novi šank, želel sem si malo spremembe, da bi si naredil gostilno takšno v kateri bi se dobro počutil. Ker sem že od 16 leta naprej delal v gostilni, sem imel določene prihranke, to sploh ni bil problem, večji problem je bil, ko sta to zvedela starša. Ko je mama zvedela, da bodo novi stoli in mize in tekaj rekla, zakaj to počnem, da so trenutni stoli in mize čisto ok. 

Ni me razumela, nisem ji imel kaj razlagati, če bi me hotela razumeti, bi me že na začetku, oče je bil bolj razumljiv, videl je, da si želim narediti po sovje, kar je tudi spoštoval. V bistvu je bil srečen, ker je videl ,da se v gostilni dela, novi stoli in mize je njemu govorilo, da sem resen, da si želim delati in uspevati.

Na koncu, ko je bil še nov pult, so stoli in mize res pasale, tudi mami je bilo lepo, prav videt ji je bilo, vendar je imela tisti obrambni sistem, da ne bi zapravljal denarja, jaz pa sem si naredil tako, da bom lahko z užitkom delal v sedaj moji novi gostilni. Sedaj so novi samo stoli, mize in pult, z leti pa bom še sigurno kaj spremenil, ker me še določene stvari motijo in si jih želim spremeniti. Sedaj, ko vstopim v gostilno, se že počutim ,da je moja, ta občutek mi dajo ravno moji novi stoli, mize in pult. 

Markiza na našem potovalnem avtu

Že nekaj let nazaj smo se pogovarjali, kako bi mi uživali, če bi lahko imeli avtodom, vendar pa smo se zavedali, da si tega ne moremo privoščiti, zato je naš oče šel v akcijo in kupil navadni kombi, ki ga je predel v potovalni avto, lepa notranjost, markiza na strehi avta montirana, vse je naredil tako, da je naš potovalni avto postal pravi avtodom. 

Kar nekaj časa in truda je bilo potrebno, da je ta avtodom nastal, vse je kupoval po delih, pohištvo, posteljo, elemente, markiza je bila kupljena ta dobra, kajti zavedal se je, da je potrebno imeti kvalitetno, da nam bo služila proti dežju in soncu. Ko smo prvič šli z tem potovalnim avtom na dopust je bilo bajno, res smo uživali, markiza nam je služila za senco, da smo spili prvo jutranjo kavo in čez cel dan, da smo se lahko skrili soncu. V glavnem to je bil naš mali avtodom in prav nič nismo pogrešali kaj drugega ali večjega. Ker je bil potovalni avto manjši, kot ostali avtodomi, pa je velika markiza poskrbela, da smo dobili več prostora, in smo lahko imeli veliko stvari zunaj. 

Moj oče je vedno našel takšen prostor v kampih, kjer je bilo veliko prostora, tako da je markiza lahko segala daleč naprej, da je le bila lepa senca in smo tako lahko imeli v senci mizo, stole, žar in še ležalne stole. Res je bilo super. Še danes hodimo na dopust z tem avtom, le da danes že ločeno, moja dva starša sama in jaz z punco sam. Temu se reče pravi užitek, ker smo na svojem, markiza pa nam da tisti dodatni prostor, ki ga potrebujemo za lenarjenje, peko in za hrano. Nočem več v hotele, apartmaje, tako mi je prekrasno in upam da traja še ogromno let, da nas avto ne bo pustil na cedilu in da bo markiza še stala tako kot mora.

Slovenska postelja je najboljša postelja

Ko me ljudje vprašajo zakaj tako dobro izgledam je odgovor preprost. Dobro izgledam zato, ker dobro spim. In dobro spim zato ker spim na slovenski postelji. Slovenska postelja je res najboljša postelja in to vam lahko sto procentno zagotovim. Mož se je v nekem trenutku odločil, da imamo dovolj spanja na dotrajani vzmetnici, zato se je odločil in stopil v trgovino Slovenska postelja ter se s prodajalko pogovoril  o tem kaj bi bilo najboljše za družinsko spanje.

In trgovina Slovenska postelja je postavila prava vprašanja in ponudila prave rešitve. Namreč za najinega otroka so ponudili klasično vzmetnico narejeno na osnovi pene vendar s snemljivo bambusovo prevleko. Značilnost bambusa je namreč, da zelo kvalitetno srka pot, tako da otrok spi v suhi postelji, kasneje čez dan, pa vzmetnica to tekočino odda v prostor.

Kar se pa tiče mene in mojega partnerja, je vzmetnica popolna umetnina. Preplet vzmeti, različnih materialov kot so lateks, kokos in volna ter snemljiva prevleka poskrbi za popolno spanje ne glede na to ali v postelji spimo v hladni zimi ali vročem poletju. Postelja se popolnoma prilagaja potrebam osebe, ki se nahaja v postelji.

Torej kaj drugega, kot da pohvalim trgovino Slovenska postelja, saj sem sama živ dokaz, da kakovosten spanec bistveno poskrbi za boljše  življenje. Torej če lahko priporočam trgovino Slovenska postelja, bom to tudi naredila in priporočala.

Ampak moje priporočilo bo dovolj, da vas prepričam, da obiščete eno izmed trgovin Slovenska postelja. Kar vas bo dokončno prepričalo, pa je strokovnost prodajalcev, ki delajo v teh trgovinah. Njihova prijaznost in strokovnost vam bo v veliko pomoč, ko bo potrebno najti pravo rešitev za vsak žep. Seveda se je potrebno zavedati, da boljše vzmetnice vsebujejo boljše materiale in kakovost izdelave. Boljši materiali in boljša kakovost izdelave pa pomeni, da bo vzmetnica dražja. Toda brez skrbi kot sem že prej omenila Slovenska postelja lahko najde pravo rešitev za vsak žep.

Trening z lastno težo in fitnes na prostem

Vsak človek potrebuje gibanje. Sama sem se preselila v drugi kraj in ker sem prišla iz večjega mesta v manjše, sem kar nekaj časa potrebovala, da sem se navadila. Prvi šok je bil, ker ni bilo fitnesa in sem imela na razpolago samo fitnes na prostem, kateri pa me ni niti malo zanimal. Grozno sem se počutila, da ne bom mogla na fitnes, ker sem vedno hodila. Preverjala sem, kje imam najbližji fitnes in ta je bil oddaljen 20 kilometrov. Kako naj se vozim skoraj vsak dan tako daleč?

Res mi je bilo grozno in zato sem se en dan, cela razočarana, ker sem šla ravno mimo, ustavila tam, kjer je bil fitnes na prostem in videla, kako sta dva fanta lepo telovadila. Ko sem prišla bližje, sem slišala, kako en fant uči drugega, kako naj telovadi. Jaz kot jaz, ker ne šparam jezika, sem stopila do njiju in tistega, ki je učil vprašala, če je mogoče trener in bil je trener, ki je uporabljal fitnes na prostem, da je naučil ljudi, kako lahko telovadijo z lastno težo. Kar naenkrat me je fitnes na prostem začel zanimati. 

Nisem prav nič čakala, takoj sem ga vprašala, če bi tudi jaz lahko trenirala pri njemu in tako sva se dogovorila za dan in uro treninga. Končno nekaj, sem si takrat misila, nisem ničesar pričakovala. Pustila sem se presenetiti, ker fitnes na prostem nisem poznala, nisem vedela, kako se delajo vaje, katere so pomembne in koliko narediš, če uporabljaš takšen fitnes na prostem.

Zdaj, ko treniram fitnes na prostem že dva meseca, vam lahko povem, da ga ne zamenjam več za klasični fitnes, kajti koliko jaz za svoje telo naredim zdaj še nikoli prej nisem. Srečna sem, da sem se takrat sprehodila mimo, ker drugače še danes ne vem, kje bi telovadila, kajti fitnes na prostem zame takrat sploh ni bil zanimiv, skozi sem iskala drugo rešitev za telovadbo.

 …

Zaščitna oblačila, ko greste v hribe

Še kako dobro se spominjam, ko sem kot mlada hodila v hribe sproščeno, oblečena v navadna oblačila in prav fajn smo se imeli, danes pa so zaščitna oblačila in pravilna obutev nekaj nujnega, brez tega si ne predstavljamo pohodov v hribe. Jaz si pravzaprav v hribe sploh ne upam, če nisem pravilno opremljena. Ko jaz povem danes, da sem kot 15 let stara prišla na triglav v bombažni majici, bombažnih kratkih hlačah, navadnih supergah, brez kape, kaj šele, da bi imela čelado, se vsi dobesedno križajo, ampak to so bila moja zaščitna oblačila takrat.  Prav spomnim se kako so me boleli prsti na nogah, ko sem 8 ur hodila navzdol v navadnih supergah, kaj bi dala, da bi takrat imela pravilno obutev, komaj sem prišla v dolino, ja, zaščitna oblačila takrat bi mi pomeni toliko, da bi bolj udobno hodila. Po drugi strani pa sem hvaležna, da sem takšno pot prehodila tako naravno in sproščeno, brez omejitev, ki so danes in greš na triglav dobesedno z polno pravili.

Pogrešam te čase v hribih, po drugi strani pa doživljam udobne pohode, ko sem si kupila zaščitna oblačila za v hribe in imam udobno obutev.

Danes si ne predstavljam, da bi na triglav prišla v supergah, enostavno to ni izvedljivo že zaradi pravil, ker če bi se mi kaj zgodilo, bi lahko dobila samo kazen. Vse je bolj strogo, dorečeno in že prej se pozanimaš kaj vse moraš vzeti v hribe. Tako so nahrbtniki težji, kot pa so bili včasih, včasih smo jemali nujne stvari in nismo komplicirali, danes pa je zaščitna oprema točno določena in ni je malo.

Hribi so nekaj prekrasnega za sprostitev, za umiritev, za kratke dopuste, zrak, ki ga lahko dihaš v hribih je super za naša pljuča, zaščitna oblačila pa nas samo varuje, da hribe doživimo lepše, bolj varno in sproščeno, ker vemo, da smo se pripravili.

Ker me je pošteno motila zgaga, sem se lotila diete

Ljudje smo navajeni, da takoj, ko začutimo določene zdravstvene težave, stopimo do zdravnika, da bi ugotovili, kaj se dogaja, sama sem poslušala sovje telo in vedela, da bo moja zgaga minila, če bom sam za to poskrbela. Prepričana sem bila, da ne potrebujem zdravnika, ki mi bo povedal, da potrebujem gastroskopijo in da bom verjetno dobila tablete, da se zgaga pozdravi. Kajti vedela sem, da sem svoje telo sama pripeljala do tega, da je nastala zgaga v mojem telesu. Točno sem se zavedala, kaj vse počnem narobe in da je moj velik problem nezdrava prehrana in kava.

Ne bom rekla, da nisem jedla zdrave hrane, a kaj ko je bilo čez dan tudi preveč sladkarij in kave, če bi to zmanjšala, bi se sigurno počutila boljše. Šla sem še dlje, prav odločila sem se, da bom spremenila celotni slog življenja, tako sem si naredila zdrave jedilnike, kjer ni bilo niti kruha, kvasa, testenin, krompirja in kavo zamenjala z pravim čajem. Na začetku nisem verjela, da bo zgaga pri meni uničena, vendar pa sem si rekla, da lahko saj probam in poskrbim za zdrav življenjski slog in da mi bo to tudi kaj dobrega prineslo. 

Tako sem vsak dan jedla zdravo in tudi začela z pohodi in telovadbo. Moram priznati da sem že po treh dneh čutila razliko, ker se je zgaga zmanjšala, ni me več peklo grlo, nisem več čutila toliko kisline v ustih, šla sem pravo pot in to mi je dalo motivacije za naprej. Da ne govorim, da sem kar naenkrat zapravila bistveno manj v trgovini, ker nisem kupovala sladkarij. Moja zgaga je tako počasi izginjala in prav včasih sem se spomnila, da bi danes imela tablete, če bi takrat obiskala zdravnika. Tako pa sem za svoje zdravje poskrbela sama in ne bom si več dovolila, da zgaga pride nazaj.

 …