kosilo

Velikokrat nam zmanjka idej, kaj bi lahko doma naredili za kosilo. Kosilo moramo kuhati praktično vsak dan, kar pa pomeni da nam čez nekaj časa že lahko zmanjka idej kaj sploh kuhati. Dobra izbira pa je paradižnikova omaka.

Paradižnikova omaka je lahko odlična izbira za instantno kosilo

Paradižnikovo omako lahko kombiniramo z zelo veliko različnimi živili. Lahko jo dodamo k testeninam, zraven pa še naribamo kakšen sir ali dodamo kaj drugega. Prav tako se bo paradižnikova omaka prilegala rižu in pa piščancu. Na splošno ima paradižnikova omaka nekoliko bolj sladek okus, kar pa se piščancu lahko zelo dobro poda.

Še ena prednost paradižnikove omake je ta, da lahko večino kulinarike, povezane z paradižnikovo omako, pripravimo zelo hitro in tako ne zgubljamo časa z pripravo kosila. Prav tako pa ne porabimo veliko posode in nato nimamo preglavic s pospravljanjem.

Paradižnikovo omako pa lahko ali kupimo ali pa jo pripravimo kar sami doma. Če imamo doma vrt, na katerem so paradižniki, je to kot nalašč da si jo pripravimo. Potrebujemo zgolj nekaj paradižnikov katere prekuhamo. Ko so dovolj mehki, jih moramo olupiti nato pa jim dodamo še nekaj sestavin in jih zmiksamo. To lahko nato spravimo v kozarce za vlaganje ali pa konzerve, ter ohladimo. Takšna paradižnikova omaka bo imela tudi dolg rok trajanja, tako da je ne rabimo takoj porabiti.

Paradižnikova omaka nas lahko tudi reši, ko smo na morju s prijatelji in se nam ne ljubi kuhati. Lahko obiščemo katero koli bližnjo trgovini z živili in kupimo paradižnikovo omako. K tej lahko dodamo še kakšno meso in vse skupaj skuhamo ter dodamo testenine. Tako smo si v nekaj minutah pripravili zelo okusno kosilo brez večjega truda. Praktično je potrebno le skuhati makarone, ostalo pa je že narejeno. Paradižnikovo omako pa se kupi v konzervah in niso drage, kar pa je super, če smo na morju s prijatelji, saj bi denar porabili raje nekje drugje. …

Ko sem zaključila vikend kosilo in je bila Izola restavracija že daleč za mano, sem se odločila, da bom skočila se v Portorož. Upala sem seveda, da ne bo prevelike gneče tam. Oziroma bolj sem upala, da ne bo prevelike gneče na poti do tja. Tista pot do Portoroža se zna namreč zelo vleči, ko je tako lepo vreme za konec tedna.

Še vedno ne morem verjeti, da je bilo kosilo tako dobro in da je ta Izola restavracija tako skrita. Pa sem res mislila, da vem za vse restavracije tam. Tale me je pa čisti presenetila. Je pa možno tudi, da ni tako dolgo odprta. Morda je pa to tisto zaradi česar nisem še slišala za to Izola restavracija, ker mi je čudno, da je niti nisem videla nikoli.

Ko sem se v Portorožu dobila s prijateljem na kavi, sem ga povprašala, ali slučajno kaj ve o tej restavraciji, v kateri sem ravnokar bila. Ko sem mu pokazala fotografije, se je prav nasmehnil. Povedal mi je, da je ta Izola restavracija od družinskega prijatelja, ki jo je odprl tik pred pandemijo in je delal večino časa samo na dostavo. Šele dober mesec nazaj je odprl teraso in sedaj strežejo tudi hrano v restavraciji. No, potem sem imela kar prav, da je to tisto kar je bil veli vprašaj. Vsekakor pa mislim, da je ta Izola restavracija ena izmed boljših, ki sem jih kadarkoli obiskala in ne samo v Izoli.

Čeprav ne vem, kaj mi je bolj fascinantno. To, da sem tako našla to restavracijo ali to, da prijatelj ve zanjo. Sicer je pa obala kljub vsemu zelo majhna in res se vsi poznajo med seboj. Tako, da mi po svoje niti ni tako nenavadno, da je vedel, od koga je ta Izola restavracija, v kateri sem ravnokar bila na kosilu.

Izvedela se, da je Izola restavracija v lasti prijateljevega znanca …