Hiperpigmentacije so lahko večih vrst ter so lahko rezultat najrazličnejših vplivov. Sončne pege so na primer ena od vrst. Nastanejo pa kot posledica sonca. Tudi sicer je sonce najpogostejši vzrok za nastanek temnih madežev, ki se na koži lahko pojavijo tudi v mladostnih letih. Sončne pege so lahko svetle ali pa temne. Najpogosteje so prisotne na delih kože, ki so še posebej izpostavljeni svetlobi sonca, na primer na obrazu, prsih, rokah, vratu.
Sončne pege se neredko pojavijo pri osebah, ki imajo svetel do srednje temen ten kože. Lahko se pojavijo tudi v obliki majhnih pik – v svetlo do temno rjavi barvi. Včasih so takšne pike lahko tudi rdeče ali pa črne. Če se ob tem še dodatno izpostavljamo soncu, pike postajajo vse temnejše in vse bolj vidne.
Kaj je postinflamatorna hiperpigmentacija
To je oblika hiperpigmentacije, ki se praviloma pojavi, ko se zaceli poškodba kože ali rane. Najpogostejša je pri posameznikih, ki imajo aknasto vrsto kože. Prav tako se takšne hiperpigmentacije lahko pojavijo po nekoliko bolj agresivnih zdravljenjih ali pa ob uporabi povsem neustreznih produktov za nego ter čiščenje kože.
Pogosto se takšna vrsta hiperpigmentacije prišteva kot travma kože. Razlogi so namreč po večini povezani s hormonskimi ali pa z bolezenskimi spremembami.
Oblika hiperpigmentacije, ki se pojavi na obrazu
Še ena oblika hiperpigmentacije je melazma. Poznana je tudi pod imenom nosečniška maska. Pojavi se torej na obrazu, predvsem na licih pa tudi na nosnem korenu, zgornji ustnici ter na čelu. Bolj pogosta je pri ženskah – prizadene kar do 90 % nosečnic. Pri moškem spolu je precej manj pogosta, samo do 10 %.
Pri tej obliki hiperpigmentacije gre torej za hormonsko spremembo. Običajno se pojavlja med nosečnostjo ali pa ob menjavanju kontracepcije. Po porodu melazma izgine kar sama od sebe, in sicer tedaj, ko je ponovno vzpostavljeno hormonsko ravnovesje.
Poznane pa so še nekatere druge vrste hiperpigmentacije.