Sin se je odločil, da bo del poletja izkoristil za zaslužek z delom v podjetju, v katerem je bil že na delovni praksi med šolo. Šel se je dogovoriti za termin dela. Ko je prišel domov, je rekel, da si mora nabaviti zaščitno delovno obleko in da mu bodo denar v podjetju povrnili.
Skrbelo ga je, kako bo nosil zaščitne čevlje, ker so se mu zdeli zelo težki in neudobni: visoki, širši in z debelim podplatom. Imeli so zaščitno kapico za prste, ki varuje pred udarci ali padcem predmetov na stopala. Spraševal se je, kako bi se lahko izognil nošenju takšnih čevljev. Razložila sem mu, da je pri delu, ki ga bo opravljal, zaščitna obutev nujna zaradi varnosti. Moral bo nositi zaščitne čevlje, saj si lahko samo tako zagotovi varnost pri delu. Teren, kjer bo opravljal počitniško delo, je nepredvidljiv, zato je zaščitna obutev pomembna tudi za varnost sodelavcev: če bi mu zdrsnilo, bi lahko pri padcu ogrozil še koga.
Skupaj sva poiskala trgovino s preverjeno zaščitno opremo. Prijazna prodajalka je predlagala več modelov in razložila razlike med navadno delovno obutvijo in zaščitnimi čevlji: slednji so skladni s standardom EN ISO 20345 (npr. S1, S1P, S3), imajo protizdrsne podplate (SRC), antistatične lastnosti, zaščitno kapico (jeklo ali kompozit) ter zaščito pred prebodi podplata (jeklena ali tekstilna vložka).
Sin si je ogledal še obutev in našel nekaj modelov, med katerimi so bili tudi takšni, ki pa niso šteli za zaščitna obutev, saj niso imeli zaščitne kapice in zaščite podplata, prav tako niso bili odporni na kemikalije ali vodo, podplat pa ni bil protizdrsen. To je bila zgolj navadna delovna obutev.
Prosila sva prodajalko, naj poišče primerno zaščitno obutev za njegovo številko noge. Svetovala je lažji kompozitni kapici in zračne materiale, da bo udobneje v vročini, ter pravilno številko in preizkus hoje. Tako sva izbrala model S3 SRC, ki dobro sedi na stopalu in ni pretirano težak, ter kupila vsa potrebna zaščitna oblačila. Zdaj sin razume, zakaj je prava izbira obutve naložba v varnost in udobje.