Dolgo sem preziral opozorilne znake kot so napihnjenost, pogoste bolečine v trebuhu, nenavadne spremembe pri prebavi. Pripisoval sem jih stresu, slabi prehrani ali preprosto staranju. A ko so se težave začele pojavljati skoraj vsak dan, sem vedel, da moram ukrepati. Osebna zdravnica me je napotila k specialistu. Prvič sem pomislil: čas je, da obiščem gastroenterologa.
Naročil sem se na pregled in moram priznati, da sem pričakoval precej neoseben, hiter postopek. Pa sem bil pozitivno presenečen. Zdravnik si je vzel čas, postavljal premišljena vprašanja, poslušal brez prekinjanja. Pristop je bil celosten – ne le simptomi, zanimal ga je način življenja, prehranske navade, celo raven stresa.
Sledila je gastroskopija, ki sem se je najbolj bal. A z ustrezno pripravo in izkušeno ekipo je bil poseg neprijeten, a povsem znosen. Ugotovili so blažjo obliko gastritisa, nič hujšega, a dovolj, da sem moral nekaj stvari v življenju spremeniti. Dobil sem jasna navodila, prehranski načrt in predvsem občutek, da bom zadevo zmogel obvladati.
Gastroenterolog mi ni le postavil diagnoze. Pomagal mi je razumeti, kaj se dogaja v mojem telesu, in zakaj se nekatere stvari ponavljajo. Naučil sem se poslušati prebavni sistem, ne šele takrat, ko zaboli, ampak vsak dan. In prav to razumevanje mi danes pomaga, da se počutim bolje.
Če danes koga boli želodec in odlaša z obiskom, mu rečem preprosto: ne čakaj. Dober gastroenterolog ni le specialist za želodec, je zaveznik tvojemu zdravju.
Od tistega prvega obiska naprej sem začel gledati na svoje telo drugače. Zavedam se, da prebava ni samo vprašanje hrane, ampak tudi ritma življenja, odziva na stres, gibanja. Gastroenterolog mi je dal orodja, da spremljam signale svojega telesa in pravočasno ukrepam. Redno spremljam, kako se počutim po določenih obrokih, kaj mi ustreza in kaj ne. Spoznal sem, da preventiva ni le beseda, ampak dejanje in da zdravje črevesja močno vpliva na splošno počutje. In za vse to sem danes hvaležen. Samo zato, ker sem si upal narediti prvi korak.…