Maskara in šminka sta najpomembnejši v moji kozmetiki

Kaj danes pomeni urejena ženska? Ko tako hodim po cesti, se mi zdi čisto primerno, da srečam ženske, ki so čisto preproste, nič posebno urejene, ne naličene. Po drugi strani pa si mislim, da pa je le lepo, da je saj na trepalnicah maskara ali pa na ustnicah malo šminke.

Sama bi zase lahko rekla, da sem bila v vseh obdobjih, tako v obdobju, ko mi je bila odveč maskara za trepalnice in v obdobju, ko sem vsako jutro posvetila nekaj časa temu, da sem prišla iz kopalnice naličena in urejena. Moram priznati, da tisto obdobje, ko nisem prav nič dala nase, ni bilo lepo. Prav spominjam se, kako sem duševno obstala. Nisem bila zadovoljna sama s seboj.

Kar nekaj časa sem tako živela, potem pa je prišel dan, ko sem hotela biti spet urejena in lepa. Predvsem mi je manjkala ženstvenost. To sem hotela nazaj. Vedela sem, da bi maskara polepša pogled, da mi šminka polepša nasmeh in to je tisto, kar šteje. Tako sem danes spet urejena in lepa ženska. Ponosna nase in na svoj videz.

Le kako sem lahko nekaj časa bila takšna in nisem opazila, da to ni zame. To je bil čas, ko sem dobesedno stagnirala in sedaj moram ta čas nadomestiti. Vsaka ženska je lepša, če je urejena in lepa. Ne vem, zakaj si ne bi zjutraj privoščile teh nekaj minut v kopalnici, da se uredimo in da smo lepe. 

Vsi vemo, kako lep pogled in kako lepe trepalnice lahko naredi maskara, kako lahko korektor prekrije naše napake na obrazu in kako lahko šminka polepša nas nasmeh. Tega se sedaj še kako zavedam. 

Lahko samo rečem, da me ljudje spet opazijo, ker me prej niso in tako imam veliko pozitivnih izkušenj, kako lepo izgledam. Prej mi tega ni rekel nihče več, sedaj pa sem spet lepa in zadovoljna ženska. Mogoče je že samo maskara in šminka dovolj, da stopite iz začaranega kroga. 

Če želite v svojem domu posebno mizo, potem je mizar pravi naslov

Že pri sami gradnji hiše sva si z možem vzela precej časa, da se posvetiva vsaki malenkosti. Jaz sem že premišljevala naprej, ko še ni bilo potrebe in vedela sem že takrat, da bo jedilna miza center najinega bivanja in tako bo prišel v poštev le mizar, ker takšne mize, ko si jo želim jaz, je v trgovini ne bom dobila. 

Hiša je rasla, jaz pa sem že delala načrt za notranjo opremo. Najbolj pomembna prostora sta bila kuhinja in dnevna soba. Že takoj sem vedela, da bo vse delano po naročilu, največ časa pa sem porabila za to, da bo mizar res dober in da bo naredil unikatno jedilno mizo.

Ko sem se pogovarjala s prvim mizarjem, sem takoj vedela, da to ni to, kar bi jaz rada, kajti mizar zame mora biti res dober in delati posebne unikatne mize. Potem pa mi je ena stranka službi povedala, kako je njegov mož dober mizar in mi pokazala slike, kakšne mize dela. To je to, sem si takrat rekla in prosila stranko za telefonsko številko njenega moža. 

Ko se človek pogovarja za različnimi ljudmi, potem še, kako hitro lahko najde rešitev, če pa ste tiho, pa nihče ni ve, kaj potrebujete in kaj rabite.

Končno dober mizar sem si rekla. 

In res je bil dober, mizo, ki je on naredil, danes krasi naš jedilni prostor in čisto vsak, ki pride na obisk k nam, nam jo pohvali. Res je velika in unikatna. Takšen mizar je vedno dobrodošel, če si želite posebne in unikatne mize.

Še dobro, da mi je stranka to povedala, želela je samo povedati, kako je njen mož dober mizar, jaz pa sem ravno takrat potrebovala unikatno mizo. Stvar rešena. Naša miza krasi naš lepi posebni dom, v katerem je še marsikaj unikatnega in lepega. 

Če ne bi bile notranje žaluzije nameščene na oknih, bi se počutila kot nagec sredi mesta

Spomnim se prvih mesecev v novi hiši, ko notranje žaluzije še niso bile nameščene. Ne spomnim se točno več zakaj je do tega prišlo, ampak tako je bilo. 

Ker imam navado, ko sem sama doma, da se ne oziram na to, ali sem oblečena ali ne, ko recimo pridem izpod tuša, lahko samo pomislim, kolikokrat je kašen sosed imel priliko tistih par sekund ujeti mojo golo postavo, in trenutek, ko sem se zdrznila in hitro ugasnila luč. Najbrž je bilo smešno za videti, meni pa skrajno neprijetno. Vedno znova sem namreč pozabljala, da notranje žaluzije še niso nameščene na oknih. Po kakšnem tednu sem se končno spravila iz omare vzet kopalni plašč, da sem lahko v njem hodila po hiši brez skrbi, ko sem prišla izpod tuša.

Tudi čez dan ni bilo vedno prijetno. Včasih sem si zaželela popoldanski spanec v dnevni sobi in tega nikakor nisem mogla izvesti. Takrat priznam, da sem resnično že pogrešala notranje žaluzije, da bi lahko malo zakrile svetlobo. Je bilo pa lepo, ker so bila okna hiše resnično velika in ko je bil dan, in ko sem kaj delala, je bilo resnično prijetno in toplo. Ko smo končno dobili notranje žaluzije, sem pa priznam takoj, ko je bilo možno in sem bila sama doma sredi dneva, zaspala na sedežni garnituri.

Kljub temu da imam zelo rada ob večerih, da so notranje žaluzije spuščene, pa jih imam zelo rada dvignjene ob večerih pozimi, ko je sneg. Prižgem si najljubšo glasbo, prižgem nekaj svečk in enostavno uživam v belem pogledu na zasnežen vrt, medtem ko dvignjene notranje žaluzije omogočajo, da belina snega zunaj pričara dodatno svetlobo v prostoru.

Knjiga mali prince in prijetni večeri z babico

Ko sem bila majhna je bila Mali prince ena izmed mojih najljubših knjig. Dobila sem jo za peti rojstni dan in, ker nisem še znala brati, mi je babica vsak večer pred spanjem prebrala delček. Spomnem se ilustracije na platnici knjige in napisa Mali prince, ki je pokrival večino naslovnice. Čeprav sem kdaj bila že čisto zaspana, sem vztrajala in prosila babico, da mi prebere odlomek. Tako me je Mali prince vsak večer prijetno uspaval in vedno sem imela prijetne sanje.

Najbolj so mi bli zanimivi različni liki, ki jih Mali prince srečuje in nauke, ki se jih nauči. Bežno se spomnem like, a nekateri so bili:

  • Lisica
  • Vrtnica
  • Kača

Kasneje sem ugotovila, da je pisatelj tudi narisal vse slikanice iz knjige. Ker je bil po poklicu pilot, se mi je zdelo zanimivo, da je sam tudi ilustriral. Nedavno od tega sem se sprehajala po bolšjem trgu. Zelo rada imam antične stvari, stare plošče in umetnine. Med brskanjem sem med številnimi posterji naletela prav na posebnega. Na njem je bil narisan prav mali princ z njegovimi zvezdicami. 

Nisem mogla verjeti svojim očem. Takoj sem se spomnila babice in najine skupne večere, ko nama je mali prince delal družbo. Po licu mi je stekla solza sreče in takoj sem poklicala babico, da ji povem na kaj sem naletela. Odločla sem se, da poster kupim in ji ga podarim, saj je kmalu imela rojstni dan.

Ko sem ga odnesla domov sem ga dala uokviriti in kasneje zavila v zlat darilni papir. Babici sem kupila še šopek rož in se odpravila na njeno rojstnodnevno zabavo. Objeli sva se in dala sem ji darilo, ki ga je takoj odprla. Prav tako kot meni, ji je po licu stekla solzica sreče in lepih spominov, katere nama je mladi prince pričaral.

Kako izbrati lanterne za na grob

Ko pride ta čas, da moraš poskrbeti za grob, je to obdobje, ki bi ga najraje preskočil, ker tako boli in nastopi žalost. A na žalost vsak pride v stik s tem, tako sem tudi jaz prišla do tega, da sem izgubila svojega dedka in babico. Za ta grob je skrbela moja mama, tako da jaz nisem potrebovala, a sem si želela lepe lanterne na njihovem grobu.

Ko sem to povedala mami, da bom šla gledat lanterne, ker bi želela eno dati na grob, se s tem ni strinjala, da bo grob preveč poln vsega. To me je presenetilo, kako je lahko to rekla. Nisem je poslušala in sem šla gledat lanterne, ker sem jo hotela kupiti. Tako sem kupila eno prekrasno, ko mi je takoj padla v oči in sem jo odnesla direktno na grob, da moja mama ni niti vedela. 

Takoj, ko sem jo postavila na grob, sem vedela, da sem naredila prav. Kajti tako zelo sem ju imela rada, da sem enostavno hotela kupiti nekaj trajnega, čeprav za grob skrbi moja mama in mi ne bilo treba. 

Moja lanterna je polepšala grob, prav lepa je bila videti in še danes stoji na grobu. Ko sem se tisti dan vrnila domov, sem povedala mami, da sem jo kupila in da sem jo že odnesla na grob. Malo je zavila z očmi, kako sem si to dovolila, a me ni ganilo, ker sem vedela, za koga sem to naredila. Rekla sem ji celo, da ji ne bi prišlo na pamet, da jo odstrani. Tako sem ji dala vedeti, da bom pošteno jezna, če si bo to dovolila. Meni so lanterne na grobovih lepe, tisto, ki sem jo prinesla jaz, je bila posebna, kupljena iz srca in upam, da bo dlje časa ostala lepa, ker nekatere lanterne postanejo grde in jih je potrebno kmalu zamenjati zaradi vremenskih razmer. 

Neprijetna artroza kolena je zdravstveno stanje, ki povzroča bolečino in oteklino kolena

Artroza kolena vam je verjetno bolj znana pod imenom artritis. Gre za obrabo hrustanca v kolenu, ki predstavlja njegovo naravno oblazinjenje. Ko je takšna obraba tako velika, da pride do drgnjenja kosti en on drugo, to povzroča neprijetno bolečino in oteklino, oteženo pa je tudi premikanje sklepa.

Odvisno od mesta prizadetosti danes poznamo različne vrste artritisov. Najpogostejša oblika med njimi je artroza kolena, ki lahko prizadene tudi mlajše ljudi. Večje tveganje pa se začne pojavljati po 45. letu starosti, pri čemer so ženske bolj izpostavljene od moških.

Artrozo kolena spoznajte po njenih simptomih

Med najpogostejšimi vzroki za nastanek artroze kolen je še vedno starost, saj se z leti obnavljanje hrustanca postopoma zmanjšuje. Povečan pritisk na kolena in s tem večjo obrabo hrustanca povzroča tudi večja telesna teža, zato je lahko vsak odvečen kilogram odločilen. Med pomembnimi dejavniki, zaradi katerih je artroza kolena pogostejša, so tudi dednost, spol in ukvarjanje z določenimi športnimi aktivnostmi.

Artrozo kolena boste prepoznali po zanjo značilnih simptomih. Običajno se najprej pojavi bolečina, temu pa sledi oteklina in občutek toplote v kolenu. Sčasoma je lahko omejena tudi gibljivost v sklepu, zaradi katere boste težje vstajali ali hodili po stopnicah.

Kako se spopasti z artrozo kolena?

Natančna diagnoza artroza kolena se postavi na podlagi družinske anamneze, rentgena ali magnetne resonance. Njene simptome lahko bistveno zmanjšate, če izgubite nekaj odvečnih kilogramov ali poskrbite za krepitev mišic, ki sodelujejo pri večji stabilnosti kolena. Za večjo stabilnost lahko uporabite tudi opornice za koleno.

Če trpite za artrozo kolena, lahko zaužijete tudi različna protivnetna zdravila, ki zmanjšujejo bolečino, a se v tem primeru posvetujte z zdravnikom. Ta vas lahko napoti tudi na fizioterapijo, v skrajnem primeru pa sledi operativni poseg. Rezultati posega so večinoma zelo dobri za zdravstveno stanje kot je artroza kolena.

Najpogostejši vzroki ter tipi za hiperpigmentacije

Hiperpigmentacije so lahko večih vrst ter so lahko rezultat najrazličnejših vplivov. Sončne pege so na primer ena od vrst. Nastanejo pa kot posledica sonca. Tudi sicer je sonce najpogostejši vzrok za nastanek temnih madežev, ki se na koži lahko pojavijo tudi v mladostnih letih. Sončne pege so lahko svetle ali pa temne. Najpogosteje so prisotne na delih kože, ki so še posebej izpostavljeni svetlobi sonca, na primer na obrazu, prsih, rokah, vratu.

Sončne pege se neredko pojavijo pri osebah, ki imajo svetel do srednje temen ten kože. Lahko se pojavijo tudi v obliki majhnih pik – v svetlo do temno rjavi barvi. Včasih so takšne pike lahko tudi rdeče ali pa črne. Če se ob tem še dodatno izpostavljamo soncu, pike postajajo vse temnejše in vse bolj vidne.

Kaj je postinflamatorna hiperpigmentacija

To je oblika hiperpigmentacije, ki se praviloma pojavi, ko se zaceli poškodba kože ali rane. Najpogostejša je pri posameznikih, ki imajo aknasto vrsto kože. Prav tako se takšne hiperpigmentacije lahko pojavijo po nekoliko bolj agresivnih zdravljenjih ali pa ob uporabi povsem neustreznih produktov za nego ter čiščenje kože.

Pogosto se takšna vrsta hiperpigmentacije prišteva kot travma kože. Razlogi so namreč po večini povezani s hormonskimi ali pa z bolezenskimi spremembami.

Oblika hiperpigmentacije, ki se pojavi na obrazu

Še ena oblika hiperpigmentacije je melazma. Poznana je tudi pod imenom nosečniška maska. Pojavi se torej na obrazu, predvsem na licih pa tudi na nosnem korenu, zgornji ustnici ter na čelu. Bolj pogosta je pri ženskah – prizadene kar do 90 % nosečnic. Pri moškem spolu je precej manj pogosta, samo do 10 %.

Pri tej obliki hiperpigmentacije gre torej za hormonsko spremembo. Običajno se pojavlja med nosečnostjo ali pa ob menjavanju kontracepcije. Po porodu melazma izgine kar sama od sebe, in sicer tedaj, ko je ponovno vzpostavljeno hormonsko ravnovesje.

Poznane pa so še nekatere druge vrste hiperpigmentacije.

Ko postanem utrujen uživam en mesec vitamin b

V današnjih časih res več ne veš, katere vse prehranske dodatke bi užival, da bi poskrbel za svoje zdravje. Ko si že nabaviš vitamine, kot so:

  • Vitamin b,
  • Vitamin d,
  • Vitamin c.

Misliš, da sedaj pa boš zdrav, potem pa te doleti prehlad ali pa te dobi viroza, pa ti naenkrat nič ni jasno. Tako je bilo pri meni, ko sem si komaj vse to naštudiral in kupil vse te vitamine, vitamin b,c,d in potem zbolel. Ko me je prijatelj slišal, je vedel, da sem bolan, ker je bilo slišati po telefonu. Povedal sem mu, da se nikakor ne morem pozdraviti, da se mi prehlad vleče zelo dolgo in ne vem več, kaj naj naredim, ker jem vse vitamine in dodatke, da bi se pozdravil. Ko sva se zaklepetala, pa me je vprašal, koliko vitamina c jemljem in ko sem mu povedal, da je to 500mg, mi je povedal, da je to premalo. Očitno sem jemal tako vitamin b, vitamin d in c premalo. 

Še isti dan sem povečal vse to in čez tri dni sem bil zdrav. Ali je sedaj to naključje, ali pa sem res jemal premalo vitaminov. Sedaj vem, da moram jemati več, očitno moje telo potrebuje večjo dozo vitaminov. 

Kako bom jemal vitamine naprej še ne vem. Malo mi je čudno, da bi sedaj vsak dan jemal toliko vitaminov, kajti bliža se poletje in vitamin d bom dobil od sonca, vitamin c bom dobil v sadju in tudi vitamin b sem se odločil, da bom jemal samo občasno, ko se bom res počutil utrujena. Tako da jaz ne bom jemal vitaminov vsak dan, ker mislim, da jih ne potrebujem, ker je moj imunski sistem dober in močan. Ko pa bom začutil, da mi imunski pada, pa bom jedel vitamin b, vitamin, c in vitamin d. 

Ali ste vedeli, da lahko grelni kabli preprečijo, da bi vaši žlebovi popokali?

Prijateljica, ki živi v gorah mi je povedala, kako uživa pozimi na snegu. Opisovala je kako zasnežen gozd izgleda kot v pravljici. Čeprav imam raje morje in toplo podnebje sem ji kar malo zavidala. Rekla je, da je super, ampak da imajo kar nekaj preglavic s snegom in ledom na strehi. Prav zaradi ledu jim žlebovi zmrzujejo in pokajo. Nekajkrat so jih že zamenjali a to ni dolgoročna rešitev. Povedala sem ji, da sem pravkar prebrala članek o tem kako z enostavno rešitvijo žlebovi ostanejo nepoškodovani. Povedala sem ji, da vse kar potrebuje so:

  • Grelni kabel
  • Grelne zanke

Ni vedela kaj točno mislim, zato sem ji povedala. Razložila sem ji, da njihovi žlebovi pokajo, ker pozimi voda, ki odteka od snegu zadržuje v žlebovih. Ta zaradi nizkih temperatur zmrzne in njen volumen se posledično poveča. To pa povzroči, da žleb poči. Rešitev za to je zelo preprosta. Poleti oziroma jeseni, ko še ni snega in so žlebovi suhi, po njih namestimo grelne kable. Pripnemo jih s plastičnimi zankami in povežemo do električne omarice. Nato ročno reguliramo temperaturo in čas delovanja.

Čisto navdušena se je zahvalila za zanimive informacije, ki sem ji podala. Kasneje je svojemu možu povedala kar je izvedela in odločila sta se, da bosta poskusila. Težave z žlebovi so trajale kar nekaj časa in poskusili so že vse, da bi jih rešili. Odpravila sta se v trgovino po vse kar sta potrebovala in se lotila dela. Bila je jesen, ravno pravi čas za ta podvig.

Čez nekaj mesecev sem jo ponovno poklicala in vprašala ali so žlebovi ponovno zaledeneli. Rekla je da ne, ker sta jeseni postavila grelne kable in jih tako rešila. Povedala je, da je stopljeni led iz žlebov lepo odtekal in voda ni nikjer zaostajala. Grelni kabli so se namreč ogreli tudi do 50 stopinj Celzija in tako ogreli vodo, da ni ponovno zamrznila.…

Ko sem postal oče, sem bil najsrečnejši človek na svetu

Nikoli ne bom pozabil tega trenutka, ko sem v naročje dobil svojega otroka. To je tako poseben trenutek, ne morem reči, da se je v meni takrat pretakala samo sreča, še zdaleč ne, bil je prisotni tudi strah in velika odgovornost. Moja draga je bila tako uboga in utrujena, da je od utrujenosti zaspala. Tako sem jaz dobil otroka v naročje in ga tako pestoval. Takrat sem prvič začutil, da sem odgovoren za svojega otroka, da je on moj in da sem postal oče.

Ko so mi vzeli otroka, ker sem moral domov, sem se šel poslovit od svoje drage. Ko sem videl, kako je utrujena in izčrpana, sem, na mesto, da bi šel domov počivat, šel ravno zlatarno. Šel sem po prstan in dal vgravirati otrokovo ime in rojstno. Tako sem drugi dan šel v porodnišnico s prstanom. Takrat je moja draga bila že malo boljše. Najin mali princ je bil zraven nje. Dal sem ji prstan v zahvalo, da mi je rodila sina. Ker je bila takrat precej čustvena, se je zjokala ob sreče, da sem ji prinesel tako lepo darilo. Ta prstan ji pomeni več, kot pa zaročni, to vidim še danes, če ga da včasih dol in ga potem ne najde, kakšno paniko nažene. Tudi zaročnega prstana ni enkrat našla, a ni tako paničarila.

Meni je se z dnevom rojstva otroka spremenilo življenje, nič več nisem srbel samo zase, seda jej bil na prvem mestu otrok, potem draga in šele potem jaz. Tako sem čutil, kajti če bosta onadva v redu, bom jaz v redu. Tako sem jaz razmišljal.…